Za zdravje: Igre lakote ali igre obilja?

Piše Sanja Lončar

Svet, v katerem živimo, vse bolj spominja na vožnjo z vlakcem v hiši groze. Vlakec drvi, mi se oprijemljemo krmila in kričimo, nihče pa ne ve, kaj nas bo prestrašilo za naslednjim vogalom.

No, dobro je vsaj naše zavedanje, da smo vstopnico za to vožnjo kupili mi sami – in da je vse to zgolj velika predstava. Kaj pa, če to ni predstava, če se vožnja ne bo po nekaj minutah končala, mi pa ne bomo mogli sestopiti?

Z nekaj nujne razdalje se v resnici zdi, da elite ne skrivajo več svoje namere po ustvarjanju kaosa, iz katerega naj bi vzniknil novi svetovni red. Seveda tak, kot si ga zamišljajo oni. Del snovanja tega kaosa je tudi načrtno sabotiranje prehranske verige, kakršno prav zdaj spremljamo domala povsod po svetu.

Na spletnih posnetkih gledamo helikopterje (po nekaterih virih ruske, po drugih ukrajinske), ki požigajo nepregledna polja zrele pšenice, gledamo tudi nepregledne kolone nizozemskih kmetov, ki že dva meseca protestirajo proti vladnim nestvarnim okoljskim ukrepom, ki utegnejo zaradi doseganja okoljskih ciljev čez noč iz kmetovanja izključiti kar polovico kmetov – ali celo več.

Tudi Anglija želi svoje kmete izplačati, če bodo le opustili kmetovanje. V Kaliforniji se to že množično dogaja, ker je kmete v to prisilila suša, zaradi katere pospešeno prodajajo zemljišča in črede. Na številnih farmah v ZDA so zaradi okužbe z virusom ptičje gripe, ki so ga potrdili le z enim PCR-testom, zaplinili že na milijone piščancev, v EU pa bruseljska birokracija želi z dodatnimi administrativnimi ovirami popisati celo kure in golobe na dvorišču vaše stare mame.

Nenavadno pogosto gorijo predelovalni obrati za procesiranje živil, vrstijo se hekerski napadi – prav na prehransko verigo. Italija zaradi suše napoveduje izpad pridelka pšenice, paradižnika in številnih drugih posevkov. Zaradi stoletnih poplav na Daljnem vzhodu slabo kaže tudi rižu. Ker se Španija cvre pri neverjetnih 46 stopinjah Celzija, gre pričakovati da bodo tam izpadi še večji in da zelenjave, ki pozimi prehranjuje Evropejce, preprosto ne bo.

Že leta svarimo: če bi šlo v občutljivem mehanizmu prehranske industrije v tako monokulturnem in globalno povezanem svetu kar koli po zlu, je lakota še kako možna. Če pa hudiču pomaga še pohlep borznih špekulantov ali uresničitev agend, usmerjenih na »razbremenitev« planeta ob pomoči manjšanja svetovnega prebivalstva, imamo ljudje problem.

Lakota in mraz nista več nekje na obzorju, pač pa tu, za vogalom. Cene hrane se dvigajo veliko bolj kot cene pohištva, tehnike, oblačil in storitev. Ne govorimo več o nekaj odstotkih, temveč o dvoštevilčnih skokih cen, ki si sledijo z vsako novo dobavo.

Več si preberi na naslednji povezavi – Igre lakote ali igre obilja? – Zazdravje.net

error: Opozorilo: Vsebina je zaščitena !!
Deli s prijateljem